Makedonija/Macedonia
Upatstva za registriranje i koristenje na forumot

" !!!!!"

Email this topic to a friend
Printer-friendly version of this topic
Previous Topic | Next Topic
Home Conferences Politika (Protected)
Current Message
grozdan Click to check IP address of the poster 23-Aug-07, 04:42 PM (GMT)
1. "RE: ȣ"

MAKEDONIJA VO BALKANSKITE I PRVATA SVETSKA VOJNA
(1912-1919)


Vo 1912 god. balkanskite drzavi - Srbija, Bugarija, Grcija i Crna Gora sklucile voen sojuz za otstranuvanje na turskata vlast od Balkanot. Po isteruvanjeto na Turcite za vreme na Prvata balkanska vojna (1912/13), osvojuvackite apetiti na sojuznickite drzavi sprema Makedonija dovele do vojna megju samite sojuznici - Vtora balkanska vojna (1913). Pritoa, ne bilo zemeno predvid ostvaruvanjeto na planiranata avtonomija za Makedonija. Aspiraciite na sosednite drzavi bile potkrepeni od golemite sili, koi poagjale od svoi interesi.
So Bukureskiot miroven dogovor od avgust 1913 god. bila izvrsena podelba na Makedonija sto predizvikalo teski i dolgotrajni posledici za edinstvenoto etncko tkivo na makedonskiot narod i za teritorijalnata celost na Makedonija. Vo soglasnost so Dogovorot, Grcija ja zagrabila Juzna Makedonija so primorjeto (Egejska Makedonija), Srbija - Severna i Sredna (Vardarska Makedonija), a Bugarija - Istocna (Pirinska Makedonija). Podelbata predizvikala novo, uste poizrazeno nacionalno, politicko, ekonomsko i kulturno-prosvetno ugnetuvanje na makedonskiot narod.
Pretstavnicite na makedonskiot narod, organizirani vo makedonskata kolonija vo Sankt Peterburg, so memorandumi i apeli se obrakale do vladite na golemite sili i balkanskite drzavi i do evropskata javnost so baranja da se spreci podelbata na Makedonija i taa da se konstituira kako slobodna i nezavisna drzava vo nejzinite etnogeografski granici.
Vo Prvata svetska vojna makedonskiot narod bil podlozen na novi okupacii, voeni razoruvanja i delbi. Srbija prisilno regrutirala 53.000 Makedonci, Bugarija - 33.000, a Grcija - 20.000. Cetnickite akcii i voenite sudiri za Makedonija pomegju Srbija i Grcija, koi bile na stranata na Antantata, i Bugarija, koja bila na stranata na Centralnite sili, osobeno golemite voeni operacii na Makedonskiot front, predizvikale teski posledici za makedonskiot narod. Obata okupatori vo Makedonija vrsele rekvizicija i grabezi na nacionalnoto bogatstvo i sproveduvale masovna prinudna rabota, deportacii i represalii. Makedonskiot narod daval razni formi na otpor: krienje stoki, dezertiranje od voenite edinici, preminuvanje vo ilegalnost i dr.
Vo vojnata tesko nastradale mnogu makedonski gradovi: Bitola, Serez, Lerin, Dojran i dr. Vo Makedonija zavladeale opsta pustos, glad i zarazni bolesti. Novata podelba na Makedonija mu donela na makedonskiot narod uste pogolemi nacionalni i politicki ugnetuvanja.
Makedoncite vo stranstvo, organizirani vo politicki organizacii i drustva, se obrakale so razni apeli i memorandumi do vladite na golemite sili, do Pariskata mirovna konferencija i do svetskata javnost, zapoznavaki gi so polozbata i stremezite na makedonskiot narod i barajki resavanje na makedonskoto nacionalno i drzavno prasanje. Tie jasno mu pokazale na svetot deka makedonskiot narod e resen Makedonija da se konstituira kako slobodna, obedineta i nezavisna drzava na Balkanot.
Zabelezitelna e aktivnosta na makedonskite drustva vo Svajcarija, obedineti vo Generalen sovet. Tie od vladite na golemite sili barale da mu se ovozmozi na makedonskiot narod samoopredeluvanje i nezavisnost, vo soglasnost so 14-te tocki od Deklaracijata na pretsedatelot na SAD Vudro Vilson.
Makedonskata emigracija vo Bugarija, pretstavuvana od revolucionernite "Sercani", vo 1918 god. izdala Deklaracija so koja se bara avtonomija na Makedonija vo nejzinite etnogeografski granici, kako ramnopraven clen na idna balkanska federacija. Vo 1919 god. grupa makedonski revolucioneri go formirale Privremenoto pretstavnistvo na poranesnata VMRO. Pretstavnistvoto upatilo Apel so koj se zalaga za sozdavanje na samostojna i nezavisna Makedonija kako neutralna drzava pod megjunaroden protektorat. Pretstavnistvoto ispratilo svoja delegacija na Pariskata mirovna konferencija.
Makedonskite intelektualci od Sankt Peterburg, predvodeni od Dimitrija Cupovski, vo 1917 god. formirale Makedonski revolucioneren komitet koj se zalagal za sozdavanje Balkanska Demokratska Federativna Republika, vo koja Makedonskata republika, nezavisna i obedineta, bi bila ramnopravna clenka.
Vakvite apeli i baranja na makedonskiot narod i na negovite politicki pretstavnici ne bile zemeni predvid od strana na megjunarodnite faktori. Na Pariskata mirovna konferencija (1919), i pokraj poedini predlozi na Italija i Velika Britanija za avtonomija na Makedonija, dosle do izraz interesite na balkanskite drzavi i golemite sili. Makedonskoto prasanje bilo tretirano kako malcinsko prasanje i bila izvrsena nova podelba na Makedonija pomegju Kralstvoto na SHS (Jugoslavija), Grcija i Bugarija.

http://www.soros.org.mk/archive/G05/mp38.htm

http://www.soros.org.mk/archive/G05/mp39.htm

http://www.soros.org.mk/archive/G05/mp40.htm

http://www.soros.org.mk/archive/G05/mp41.htm

http://www.soros.org.mk/archive/G05/mp42.htm

  Remove | Alert Edit | Reply | Reply With Quote | Top
Table of Contents
!!!!!, stoyan, 23-Aug-07, 02:14 PM
RE: ȣ, grozdan, 23-Aug-07, (1)
RE: ȣ , stoyan, 24-Aug-07, (2)
RE: ȣ , grozdan, 24-Aug-07, (3)
RE: ȣ , onegavon, 28-Aug-07, (4)
RE: ȣ , grozdan, 28-Aug-07, (5)
RE: ȣ , onegavon, 30-Aug-07, (6)
RE: ȣ , ohrid, 31-Aug-07, (7)
RE: ȣ , onegavon, 31-Aug-07, (8)
RE: ȣ , grozdan, 31-Aug-07, (9)
RE: ȣ , onegavon, 31-Aug-07, (10)
Lobby | Topics | Previous Topic | Next Topic
Rate this topic (1=skip it, 10=must read)? [ 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 ]
 
 

Powered by DCF2000 1997-2000 by DCScripts. All rights reserved.